navigacija  Začetna stran
Kristina Brenkova (1911–2009)
Torek, 30. Marec 2021 12:35

KBMladinska pisateljica, pesnica, prevajalka, doktorica znanosti, urednica knjig za otroke in mladino pri založbi Mladinska knjiga, Kristina Brenkova, se je rodila v Horjulu, 22. oktobra 1911. Leta 1935 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz pedagogike in psihologije, leta 1939 je tam tudi doktorirala iz pedagogike.

Ob okupaciji Slovenije leta 1941 se je vključila v Osvobodilno fronto. Po letu 1945 se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica. Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 je bila urednica za mladinsko književnost pri založbi Mladinska knjiga. Tudi kot pisateljica in prevajalka se je povsem posvetila mladinski književnosti. Objavljala je v različnih mladinskih revijah in v knjigah. Kristina Brenkova je s svojim delom veliko prispevala k razvoju mladinske književnosti v Sloveniji ter pripomogla k ugledu slovenske slikanice v svetu. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade. Po upokojitvi je živela in ustvarjala v Ljubljani. Umrla je 20. novembra 2009.

Življenje

V rojstnem kraju Horjul je preživljala otroštvo in končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje je nadaljevala v Mariboru, kjer je zaključila meščansko šolo ter štiri leta učiteljišča. V Ljubljani je opravila peti letnik učiteljišča (1931) in se jeseni istega leta vpisala na ljubljansko univerzo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala pedagogiko in psihologijo, kjer je tudi diplomirala (1935). Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike.

V času študija je hodila v dramsko šolo gledališke igralke Mihaele Šarićeve, delala kot statistka v gledališču in se več let učila sodobnega plesa pri plesni umetnici in pedagoginji Meti Vidmar. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato je konec leta 1938 odšla v Prago, kjer je študirala teorijo gledališča za mlade. Kratek čas v letu 1939 se je gledališko izobraževala tudi v Parizu. Še istega leta se je poročila s publicistom in filmskim zgodovinarjem Francetom Brenkom.

Do vojne leta 1941 je bila Kristina Brenkova brez redne zaposlitve. Preživljala se je z inštrukcijami in s priložnostnim pisanjem. Že med študijem je pisala in objavljala - predvsem članke - v Ljubljanskem zvonu in reviji Sodobnost. Kasneje je sodelovala pri revijah in listih Akademski glas, Slovenija, Naša žena, Naš rod, Gruda, Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir.

Ob okupaciji Slovenije leta 1941 se je vključila v Osvobodilno fronto, kjer je aktivno sodelovala do osvoboditve leta 1945. Bila je kurirka in spremljevalka pisatelju Prežihovemu Vorancu. To dolžnost je opravljala do konca leta 1942, ko so Prežihovega Voranca aretirali. V začetku leta 1943 so zaprli tudi njo. V zaporu je ostala do konca italijanske okupacije. Po prihodu iz italijanskega zapora je do osvoboditve leta 1945 pomagala v okupirani Ljubljani skrbeti za otroke, katerih starši so bili v partizanih ali pa v zaporih.

Delo

Po drugi svetovni vojni se je kot pisateljica, prevajalka in urednica posvetila mladinski književnosti. To potrjujejo vsa štiri področja njenega dela: literarna ustvarjalnost, pionirsko uredniško delo, prevajanje in publicistično delo. Mladi bralci so se preko njenega dela seznanili z biseri domače in svetovne književnosti.

Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 je bila zaposlena pri založbi Mladinska knjiga kot urednica za mladinsko književnost. Izdala je veliko slikanic, pravljic in zgodb za otroke do dvanajstega leta starosti in v ta namen zasnovala knjižne zbirke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižnica, Zlata ptica, Mladi oder, Lutkovni oder. Iz svetovne književnosti je izbrala in uredila najboljša dela s področja otroške in mladinske književnosti.

Že na začetku poklicne poti si je zadala nalogo zbiranja in prevajanja ljudske dediščine. Pripravila, prevedla in uredila je več kot tristo slovenskih in tujih pravljic ter pesmi. Pripravila je zbirke pravljic z naslovi: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov), Zlata ptica (svetovne ljudske pravljice), Zlata skledica (izbor pravljic iz vsega sveta) ter Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice (slovenske ljudske pesmi) in druge.

V slovenski jezik je prevedla nekaj klasičnih besedil iz svetovne književnosti, med drugim Astrid Lindgren: Pika Nogavička ter Bratec in Kljukec s strehe, Felix Salten: Bambi, Eduard Petiška: Stare grške bajke, Ludvik Aškenazy: Potovanje pravega palčka, Fred Rodrian: Jelen Jarko in druge zgodbe, ki so izšle v različnih mladinskih listih in revijah. Priredila je veliko kratke proze, mladinskih iger in prevodov (Burko o jezičnem dohtarju skupaj z Emilom Smaskom, Harriet Beecher Stowe: Koča strica Toma).

Kot urednica je pomagala odkrivati tudi otrokom po svetu del slovenske ustvarjalnosti in poskrbela, da so izvirne slovenske slikanice iz njenega uredništva prevedli v evropske jezike. S svojim delom je pripomogla k ugledu slovenske slikanice v svetu. Sodelovala je s tujimi založniki. Poskus se je začel s prevodom Levstikovega Martina Krpana in Valjavčevega Pastirja (ilustratorja Tone Kralj in Marlenka Stupica) v angleški in nemški jezik. Da se je naša slikanica začela uveljavljati v svetu, ima največ zaslug Hišica iz kock Ele Peroci, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na mednarodnem knjižnem sejmu sprejeli z velikim navdušenjem.

Pisateljski opus Kristine Brenkove zajema igre za otroke, črtice, pravljice, partizanske pripovedi, zgodbe in spominska pričevanja. Iz številnih proznih del odseva pisateljičino življenje, predvsem spomini na otroštvo, dom in mladost, življenje njene družine ter spomini na leta okupacije. Med njimi je samo Kruh upanja daljši pripovedni tekst. Publicist Jože Zupan je zapisal, »da je večina del Kristine Brenkove sestavljena kot mozaik iz številnih drobnih kamenčkov – kratkih zgodb in zgodbic (Golobje, sidro in vodnjak, Dnevna poročila, Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka, Srebrna račka – zlata račka, Osma dežela, Moja dolina, Okna in okenca…)«.

V igrah za mladino je posegala v ljudsko izročilo. Dramatika ji je prinesla prva priznanja in sloves mladinske pisateljice.

Kristina Brenkova je bila tudi med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. V sklopu tega gibanja se je srečevala z mladimi bralci. Vtise je zbrala v knjigi Hoja za bralci (1988).

Z zbirkama zgodb Srečanja z umetniki (1987) in Bežna srečanja (1996) je izkazala svoje spoštovanje do umetnikov in njihovega dela.

Veliko knjig, iger in izbor črtic, ki so izšle po vojni, so prevedli v različne tuje jezike. Mnoga njena dela so bila takrat uvrščena v antologijo jugoslovanskih pisateljev za mladino in pa tudi v šolska berila. Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja.

Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: Zlato plaketo za literarno ustvarjanje (Beograd 1966), Bronasto odličje v Leipzigu (1971), Levstikovo nagrado za knjigo Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (1972), Kurirčkov kipec (1974), Trubarjevo plaketo (1982), Častno priznanje Krajevne skupnosti Horjul (1984), Častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu (1997), Levstikovo nagrado za življenjsko delo (1999).

Ob prazniku mesta Ljubljane 9. maja 2007 je prejela naziv Častna meščanka Ljubljane. Leta 2000 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost).

 

 

 

 

 

 
 

Novice

Razpis za priznanja in nagrado Slovenske sekcije IBBY 2021

News image

Slovenska sekcija IBBY – letos dvanajstič – objavlja razpis ...

več...

Junijsko praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke

News image

V četrtek, 3. junija, ob 18. uri smo na vrtu Lili Novy Dru...

več...

2. april 2021 – mednarodni dan knjig za otroke

News image

Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Ameriška sekcija ...

več...

Bralno spodbujevalna akcija ob 2. aprilu

News image

Slovenska sekcija IBBY spodbuja praznovanje 2. aprila oz. ra...

več...

Andersenova in druge nagrade IBBY 2020

News image

Andersenovi nagrajenki in nagrajenci drugih dveh IBBY nagrad...

več...